Pogum in ranljivost

Pogum brez ranljivosti: mit ali resničnost?

NAPISALA

NIKA HROVAT, Socialna Pedagoginja

26. Februar 2024

Pogosto smo vzgojeni v idejo, da se ne smemo izpostaviti, da se moramo zaščititi pred svetom in mu ne kazati celoto sebe. V družbi velikokrat ranljivost enačimo s šibkostjo. 

 

Šibek je tisti, ki ne prenese in se zlomi pod pritiskom, tista, ki se preda joku ob neuspehu in tisti, ki ne vztraja … Hitro se lahko znajdemo v situaciji, ko nas drugi ali se sami označimo za šibke. 

 

Pa je ranljivost res šibkost? 

3 elementi, ki definirajo ranljivost:

  • negotovost
  • tveganje
  • čustvena izpostavljenost

Poskusi najti odgovor na vprašanje:

Ali lahko identificiraš eno dejanje POGUMA lastnega ali tujega, ki ni vsebovalo negotovosti, tveganja in čustvene izpostavljenosti?

Če ne najdeš primera, nič čudnega. Tudi specialne enote policije ga nimajo. Raziskovalka ranljivosti Brene Brown je v 10 letih prevprašala na tisoče vojakov, policajev in specialnih enot, naj ji povedo eno dejanje poguma, ki ne zahteva ranljivosti. Primera dejanja poguma, brez ranljivosti, nikoli ni dobila. 

Ranljivost je začetek poguma. Brez ranljivost ni poguma, za pogum se moraš izpostaviti, biti ranljiv, šele takrat lahko delaš pogumne korake. Nihče noče biti ranljiv, nihče se ne želi počutiti neprijetno, vsi pa si želijo biti pogumni. Ne gre tako. Če veš, kako se bo stvar odvila, nisi pogumen. Če si ne dovoliš biti ranljiv_a tudi pogumen_a ne moreš biti.

Če tvoj pogum ne vključuje tveganja in negotovosti, če se ob pogumu počutiš prijetno, mogoče nisi tako pogumen_a, kot misliš.

Ranljivost je _______ .

  • “prositi za pomoč”
  • “reči Ljubim te prvi”
  • “poskusiti zanositi, po splavu”

Brown v svoji knjigi Daring Greatly povzame nekatere odgovore.

Ranljivost je ne vedeti, kaj se bo zgodilo in vseeno poskusiti.

Če zaničujemo ranljivost a je le ta sestavni del poguma, kako lahko pogum tako slavimo?

 

Pogum in ranljivost sta, kot smo zgoraj zasledili, torej dve strani istega kovanca. Brez prvega ni drugega in obratno. Ranljivost je gorivo poguma. Brez ranljivost v družbi ne bomo imeli pogumnih ljudi, pogumnih voditeljev.

Kaj dela ranljivost tako nezaželeno?

Ranljivosti se hitro pridruži sram, ki je prvotno človeško čustvo. Brown definira sram kot močno boleč občutek ali izkušnjo prepričanja, da smo pomanjkljivi in zato nevredni ljubezni in pripadnosti – nekaj, kar smo doživeli, naredili ali nismo storili, nas dela nevredne. Občutimo ga vsi. Ljudje, ki ne občutijo sramu, nimajo zmožnosti človeškega povezovanja in empatije, kar je huda psihološka patologija.

Sram je rojstno mesto perfekcionizma in spodbuja 2 načina misli:

  1. “Nisem dovolj dober_a”
  2. “Kdo pa misliš, da si?”
  3.  

Kjer se srečamo s perfekcionizmom, se v resnici spopadamo s sramom. Sram je nevaren in ima veliko korelacijo z odvisnostjo, depresijo in motnjami hranjenja. Veže se na zaznavanje sebe kot slabega: “Sem slab_a.” 

Če si perfekcionist_ka poskusi …

Z mano poskusi vajo eksternalizacije, lahko da ti bo smešna, veliko ljudem je 🙂 

 

To je psihoterapevtska tehnika, ki se uporablja v primerih, ko se oseba identificira z lastnim problemom, ko nase gleda kot da je problem. Jaz sem perfekcionist_ka.

1. Predstavljaj si, da lahko perfekcionizem slečeš iz tvojega telesa in ga postaviš na tla pred sebe.

2. Poskusi mu dati ime. Zame bo v tem trenutku to Ferdo.

3. Poskusi narisati podobo, ki jo vidiš pred seboj. Ferdo je majhen in rdeč, ima veliko nog in je podoben hobotnici.

4. Poskusi opisati, kaj dela Ferdo, ko te obišče. Ferdo je popolen perfekcionist, vedno želi popraviti še to, pa še tisto stvar. Utruja me in zaradi njega velikokrat zamudim pomemben rok.

5. Poskusi opisati vajin odnos. Ferdo me velikokrat živcira ampak kdaj mi pa tudi pomaga, da dosežem boljši rezultat.

6. Zdaj, ko imaš pred sabo risbo svojega Ferda, mu na drugo stran napiši, kaj si želiš od vajinega odnosa.

 

Živijo Ferdo,

 

Ti kar takoj povem, da me zelo živciraš, zaradi tebe včeraj nisem šla spat do treh zjutraj. Preveč si strog do mojega dela. Vem da mi hočeš pomagati, da bo vse najbolje narejeno ampak me utrujaš in potem nimam dovolj energije za druge stvari, kot je druženje s prijatelji.

 

Želim si, da bi se videvala malo manjkrat. Mogoče te povabim k sebi takrat, ko mi zmanjka motivacije za delo, ki me ne veselijo tako zelo? Takrat mi bo tvoja volja prav prišla.

 

Zmeniva se takole, ko me neka stvar zanima in sem nad njo nadvse navdušena, takrat me prosim pusti na miru, da uživam v njej in me ne napadaj za vsako malenkost. Takrat, ko pa se ne morem in ne morem spraviti k delu, pa em le obišči in mi daj malo svoje volje do dela.

 

Čau!

 

Kaj mene vodi v pogum?

Cilji na dolgi rok. Izbira neprijetnosti na kratek rok, za prijetnost na dolgi rok. Neprijetnost je največji sovražnik poguma in lahko hitro ogrozi tvoj uspeh. V osebni dnevnik sem po izkušnji Erasmusa, katerega sem se zelo dolgo bala a nato vseeno poskusila, zapisala: 

Zapomni si, kako veliko ti lahko pogum in le en poskus prineseta in koliko, lahko dvom in nesamozavest ukradeta.

Če ne bi bila pogumna in poskusila s projektom Erasmus za mlade podjetnike, verjetno danes ne bi pisala tega bloga. 

Naj vam pri grajenju novih navad povezovanja pomaga WordMe. Pripomoček za kakovostno komunikacijo v partnerskem odnosu. 18 preprostih kartic, ki vas podprejo pri izražanju čustev in potreb in ponujajo ideje za partnersko povezovanje.

 

Poglej našo spletno stran in poskusi.

Kako se bosta povezala danes?

Naroči se na WordMe pisemca!

Spremljaj članke, ki spodbujajo razmišljanje, delijo praktične nasvete in prisrčne zgodbe, ki prikazujejo transformativno moč učinkovite komunikacije.

Email: wordme.community@gmail.com

© 2024 Word Me. All rights reserved.