Naroči se na WordMe pisemca!
Spremljaj članke, ki spodbujajo razmišljanje, delijo praktične nasvete in prisrčne zgodbe, ki prikazujejo transformativno moč učinkovite komunikacije.
NAPISALA
NIKA HROVAT, Socialna Pedagoginja
12. September 2024
Toksična družba, toksični odnosi in okolje, pa toksični ljudje. Kaj vse je toksično in kaj toksično pravzaprav pomeni? Zdravstvo je doseglo znižano število obolenih za HIV, malario, rotavirus in mnogo drugih obolenj. Pa vendarle so vzroki za povišan obseg avtoimunih bolezni, duševnih obolenj, diabetisa idr. neznani.
Sprašujem se, kaj je za tem in ali imamo kakšne rešitve?
Sprašujem se, kako je to lahko res.
Z vsemi vprašanji, ki jih imam glede prezentacije toksičnosti v medijih, sem se odločila, da prisluhnem, kaj imajo strokovnjaki povedati o tem. S tabo zato delim znanje iz knjižne uspešnice Gabor in Daniel Mate, Navidezna normalnost, Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji.
“Naša družba je tako obsedena z zdravjem kot še nobena do zdaj. A v njej ni vse dobro.”
V ZDA ima 60% odraslih kronične zdravstvene težave (povišan krvni tlak, diabetes). Več kot 40% odraslih Američanov ima dve ali več kroničnih bolezni.
Pri ženskah se pojavlja nesorazmeren porast diagnoz potencialno pohabljajočih bolezni, kot je multipla skleroza. Avtoimunske bolezni so vedno pogostejše. Med mladimi očitno narašča število primerov raka. Po vsem zahodnem svetu narašča število psihiatričnih diagnoz pri vseh generacijah.
Dr. Mate v naslovu besedo Normalnost razlaga s sodobnim mehanizmom, ki nekaj odklonskega počasi spreminja v normalno, tisto, kar nam ne zbuja pozornosti, tisto, česar ni potrebno raziskovati.
Današnja normalnost ni niti naravna niti zdrava in je vzrok mnogih bolezni. Kakovost življenja, njegovo trajanje, smrt so tesno povezana z vidiki družbe, o katerih je pogosteje najtežje govoriti, ali jih za začetek sploh opaziti.
“Ravno tiste značilnosti vsakdanjega življenja, ki jih doživljamo kot normalne, najglasneje kličejo po preiskavi.”
Pretirano sedeč stil življenja, pomanjkanje časa za sprostitev in stalna povezanost s tehnologijo postajajo “normalni” deli vsakdanjega življenja, vendar imajo daljnosežne negativne učinke na zdravje. Zato je ključno, da prepoznamo, kaj je resnično zdravo, in kaj nam družba narekuje kot normalno, a je dejansko škodljivo.
Ob preiskovanju lastnega življenja se sprašujem po mojih “normalnih” navadah. Prva, ki me prešine je sedenje. Običajno na dan presedim vsaj 9 ur, to vključuje delo za računalnikom, kosilo, večerni klepet ob večerji, branje in gledanje TV.
Ostalih 15 ur spim in se gibam – telovadba, sprehodi, rolanje pa kuhanje in pospravljanje … Svoje ure sedenja sem preverila na spletu, kaj le ta meni, da je “normalno” in našla naslednje – po podatkih dobrodelne organizacije Just Stand so za tveganje za nastanek zdravstvenih težav zaradi sedenja značilne naslednje mejne vrednosti:
V katero kategorijo pa spadaš ti?
Jaz bom definitivno bolj pozorna na to, da svojo količino “normalnosti sedenja” v naprej malo zmanjšam.
Z besedno zvezo opisuje razširjen in globoko zakoreninjen kontekst družbenih struktur, sistemov prepričanj, domnev in vrednot, ki nas obkrožajo in neizogibno prežemajo prav vsak vidik našega življenja.
Eden izmed jedrnih problemov, ki ga avtorja izpostavita je, da naša družba zanemarja znanje in modrosti preteklih generacij, kot je ta, da sta telo in um povezana med seboj in s širšim socialnim okoljem.
Teloum. Obilo dokazov potrjuje, da ni mogoče razcepiti živih ljudi na posamezne organe in sisteme, kaj šele na um in telo. Bistvo je, da zdravje in bolezen nista naključni stanji v nekem delu telesa, ampak sta izraz celotnega načina življenja. Življenje posameznika, pa zopet ne moremo razumeti kot izoliranega, saj je pod vplivom cele mreže okoliščin, odnosov, dogodkov in izkušenj.
Naj bo naš um še tako prefinjen, njegova temeljna vsebina – misli, ne/zavedna prepričanja, občutki – v vsakem primeru močno vpliva na naše telo. Velja tudi obratno: vse, kar naše telo izkusi od spočetja naprej, neizogibno vpliva na to, kako mislimo, kaj čutimo, kaj zaznavamo in kako ravnamo.
Vse je eno: čustva vplivajo na živčevje in obratno.
Živci vplivajo na hormone, hormoni vplivajo na imunski sistem, ta vpliva na možgane, možgani vplivajo na črevesje in obratno, vse našteto pa vpliva na srce in srce vpliva na vse našteto.
Kdaj pa so tebe pri zdravnici, ginekologu ali dermatologinji vprašali: “Kako si in kaj se ti dogaja v življenju, ki bi lahko povzročalo težave z …?”
Delo ponuja tudi preokvirjanje definicije bolezni. Zdravje ni samo odsotnost bolezni, temveč je rezultat celotnega načina življenja, ki vključuje našo preteklost, odnose in širše družbeno okolje.
Zdravje in bolezen sta neločljivo povezana z našimi mislimi, čustvi in izkušnjami, kar poudarja potrebo po celostnem pristopu k zdravljenju in skrbi za zdravje.
Namesto, da bolezen obravnavamo kot trdno entiteto, ki našemu telesu vsili svojo zlo voljo, nanjo raje glejmo kot na proces, ki ga ni mogoče ločiti od naše osebnostne zgodovine, konteksta in kulturnega okolja, v katerem živimo.
Bolezen kot neuravnovešenost celotnega mehanizma, nam ponuja pregled dodatnih dejavnikov v sebi in izven nas, kje lahko začnemo ukrepati. Tako lahko prevzamemo vlogo aktivnega udeleženca v procesu, namesto da ostajamo nemočna žrtev, ki se nanaša na “medicinske čudodelnike”.
Naj vam pri grajenju novih navad povezovanja pomaga WordMe. Pripomoček za kakovostno komunikacijo v partnerskem odnosu. 18 preprostih kartic, ki vas podprejo pri izražanju čustev in potreb in ponujajo ideje za partnersko povezovanje.
Poglej našo spletno stran in poskusi.
Kako se bosta povezala danes?
Spremljaj članke, ki spodbujajo razmišljanje, delijo praktične nasvete in prisrčne zgodbe, ki prikazujejo transformativno moč učinkovite komunikacije.
Email: wordme.community@gmail.com