Sram in sočutje ob izgubi službe.

NAPISALA

Kaja Skerlj

20. November 2024

Namesto “Kaj bodo drugi mislili?” probam uporabiti “Kako se lahko naučim in izboljšam?”. Prvi način razmišljanja nas usmerja v izpolnjevanje pričakovanj drugih z željo po perfekcionizmu, medtem ko drugi odpira vrata zdravemu načinu osebne rasti.

“Moja vrednost ni v tem, kaj lahko naredim, dosežem ali opravim. Moja vrednost obstaja ne glede na to, ali lahko to naredim ali ne.”

Ta misel Gabora Matéja me opominja, da naša vrednost ni vezana na naše dosežke, ampak na našo biti – na to, kdo smo kot ljudje.

Nekaj dni nazaj sem izgubila službo in takoj začutila globok sram, dvom vase in občutek nesposobnosti.

Po pomoč sem se obrnila k delu Gabora Matéja, ki raziskuje sočutje do sebe kot ključno orodje za okrevanje, in k Brené Brown, katere raziskave o sramu so me naučile, da je to univerzalno čustvo, ki ga doživljamo vsi.

Cena potlačenih čustev

Dr. Gabor Maté, družinski zdravnik in raziskovalec, je skozi dolgoletno prakso opazil povezavo med kroničnimi boleznimi in določenimi osebnostnimi lastnostmi. Opazil je, da potlačevanje čustev, prekomerno prilagajanje drugim ali prevzemanje prevelike odgovornosti, da bi zaščitili druge pred bremenom, lahko povzročijo stres, izgorelost in celo telesne bolezni.

Te vedenjske vzorce ne podedujemo, temveč jih privzamemo v otroštvu, ko se prilagajamo zahtevnim ali travmatičnim izkušnjam.

Zanimivo mi je, da je ena prvih besed, ki jo otroci samodejno začnejo izgovarjati okoli enega leta in pol, beseda “ne”. Ko jim rečemo: “Obuj si čevlje!”, odziv pogosto sledi: “Ne!”. Maté razloži, da to ni uporniško obnašanje, temveč del naravne inteligence. Narava nas uči, da moramo razviti mejo, za katero lahko oblikujemo svojo voljo in preference.

Začela sem se spraševati:

Ali znam reči “ne”, ko življenje od mene zahteva preveč?
Ali si dovolim izraziti, kako se resnično počutim?

V enem od svojih govorov Gabor Maté predlaga 6 vprašanj, s katerimi lahko razvijemo večje sočutje do sebe:

–

6 vprašanj za večje sočutje do sebe:

1. Na katerih pomembnih področjih svojega življenja ne rečem “ne”?

2. Kakšne posledice ima to, da rečem “da” namesto “ne”?

3. Kakšno prepričanje mi preprečuje, da bi rekla “ne”?

4. Kje sem se tega prepričanja naučila?

5. Kdo bi bila brez tega prepričanja?

6. Ali obstajajo področja, kjer si želim reci “da”, a si tega ne dovolim?

–

Ko sem premišljevala o teh vprašanjih, sem se začela zavedati, kako pogosto zanemarjam svoje potrebe zaradi zunanjih pričakovanj. Želim se bolje naučiti postaviti meje—in jih tudi spoštovati.

Sram: Tiho in obremenjujoče čustvo

Po izgubi službe sem občutila sram. Želela sem se skriti pred resnico in jo prekriti pred bližnjimi. Počutila sem se osramočeno, obsojano in odrezano od drugih.

Spomnila sem se na znanje Brené Brown, ki sram opredeli kot čustvo, ki nas prepričuje, da nismo dovolj dobri, da bi bili vredni povezave.

Ironično pa je, da moč sramu narašča, bolj kot se ga trudimo potlačiti ali prezreti. Po njenih ugotovitvah sram cveti v tišini.

Pri meni se sram pogosto prepleta s perfekcionizmom (Več o perfekcionizmu lahko prebereš v blogu Pogum brez ranljivosti: mit ali resničnost?).

Perfekcionizem me uči, da so moje napake odraz osebne pomanjkljivosti, kar ustvarja občutek, da nikoli nisem dovolj. Ko sem izgubila službo, je moj perfekcionizem še povečal občutek sramu. Čeprav je bilo jasno, da nisem imela vpliva na vse okoliščine, sem si odpoved vzela kot osebni neuspeh.

Šef mi je večkrat pred celo pisarno dal vedeti, da nimam dovolj znanja za to pozicijo, kar me je popolnoma ohromelo. Sram sem nosila kot težek ščit, ki mi je preprečil, da bi si dovolila znova verjeti vase ali se soočiti z novimi izzivi.

Sočutje: Protistrup sramu

Skozi delo Brené Brown sem odkrila raziskave dr. Kristin Neff o sočutju do sebe. Neff sočutje do sebe razdeli na 3 ključne elemente:

1. Nežnost do sebe (“self-kindness”): Biti nežen do sebe v trenutkih neuspeha, namesto da bi bili pretirano kritičeni.

2. Skupna človeškost: Razumevanje, da je nepopolnost del naše skupne človeške izkušnje.

3. Čuječnost: Opazovanje svojih misli in občutkov brez obsojanja ali zatiranja.

Praksa teh principov mi pomaga pri preoblikovanju lastnega notranjega dialoga. Namesto da bi se obtoževala zaradi izgube službe, sem začela prakticirati prijaznost do sebe. Spomnila sem se, da nisem sama – izguba službe in karierni izzivi so del izkušenj mnogih.

Miti o sočutju do sebe

Sama sem dolgo verjela nekaterim mitom o sočutju do sebe, ki so mi preprečevali, da bi to veščino sprejela. Delim jih s tabo, če morda tudi ti verjameš v podobna prepričanja.

Mit #1: Sočutje do sebe zmanjšuje motivacijo.

Prepričanje: Sočutje do sebe me bo naredilo leno ali neproduktivno, saj za spremembo potrebujemo samokritiko.

Resnica: Sočutje do sebe je učinkovitejši motivator kot stroga samokritika. Namesto da bi si prizadevali zgolj zato, da bi se izognili lastnemu obsojanju, delujemo iz skrbi zase. Raziskave kažejo, da sočutje do sebe spodbuja miselnost rasti in učenja, kar izboljša našo uspešnost.

Mit #2: Sočutje do sebe pomeni, da si “popustim”.

Prepričanje: Če sem do sebe sočuten_a, to pomeni, da ne prevzemam odgovornosti za svoja dejanja.

Resnica: Ko smo sočutni do sebe po tem, ko storimo nekaj, zaradi česar nam je žal, ustvarimo občutek varnosti, ki ga potrebujemo, da priznamo svoja dejanja. Raziskave kažejo, da sočutje do sebe omogoča, da priznamo svoja dejanja in jih poskusimo popraviti.

Mit #3: Sočutje do sebe je enako samopomilovanju.

Prepričanje: Sočutje do sebe pomeni, da se smilim samemu sebi.

Resnica: Samopomilovanje se osredotoča na razmišljanje “Zakaj ravno jaz?”. Sočutje do sebe zmanjšuje osredotočenost nase, povečuje razumevanje perspektive drugih in nas povezuje z ljudmi v težkih trenutkih.

Orodje, ki mi pomagaja

Posebej koristen mi je bil Neffin test sočutja do sebe, ki je dostopen na self-compassion.org. Ta test mi je omogočil vpogled v to, kje na poti do samosočutja sem trenutno in kje lahko rastem.

Izguba službe me je naučila, da moja vrednost ni odvisna od moje produktivnosti, dosežkov ali profesionalnih veščin. Svojo vrednost prepoznam, ko prijateljicam spečem nekaj malega v času korone, jim to pripeljem pred vrata in jim dam vedeti, da mislim nanje, ko novo osebo v službi predstavim ekipi in jo vključim v pogovore, da se ne počuti sama in ko pridobivam kompetence izven moje cone udobja … To sem jaz. Sem sočutna, energična in pogumna, Kaja.

Dnevno poskušam ustvarjati podporno okolje okoli sebe, kot so zaupni pogovori s prijateljicami, sprehodi in refleksija, ki počasi postajajo temelji mojega tedna.

Kako pa ti gojiš sočutje do sebe?

WordMe kartice vama ponujajo možnost preventive zdravega partnerskega odnosa. Malenkost ljubezni vsak dan za dolgotrajen, zdrav, ljubeč in intimen odnos. Z vprašanji in nalogami vaju kartice spodbujajo h nenehnemu zbliževanju

Poskusita!

Naroči se na WordMe pisemca!

Spremljaj članke, ki spodbujajo razmišljanje, delijo praktične nasvete in prisrčne zgodbe, ki prikazujejo transformativno moč učinkovite komunikacije.

Politika zasebnosti

Splošni pogoji delovanja

Email: wordme.community@gmail.com